WV Management: http://bit.ly/9i3uI6

Ernst & Young's Entrepreneurs of the year: http://bit.ly/ddVkFJ

International Growth: http://bit.ly/azXxp1

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2011 22 Oktober

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2011 11 Julij

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2011 16 April

Why WorldVentures - Peter Powderham.mp4

WorldVentures je med 20 najboljših podjetij na svetu v direktni prodaji v letu 2010. Dokaz je na spodnji povezavi.

Best Direct Selling companies to team up with | Direct Selling

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 26 December

vs

Kako se zaščiti pred negotovo prihodnostjo?

To, kar se dogaja sedaj, se v zgodovini ni še nikoli....

Še nikoli v zgodovini. To, kar se dogaja sedaj, se v zgodovini ni še nikoli. Plujemo v neznanih vodah in nezačrtanih teritorijih. Istočasno nam grozita tako visoka inflacija kot možnost dolžniške deflacije. Najpomembnejša naloga vsakega posameznika bi zato morala zdaj biti ustrezna zaščita svojega premoženja, ne glede na to, kako se bo ta kriza končala. Kapital je treba razporediti tako, da boste ustrezno zavarovani tako v primeru visoke inflacije kot deflacije, medtem pa boste lahko mirno spali in opazovali, kako se bodo stvari odvijale in končale. Ohranitev realne kupne moči kapitala naj ima prednost pred zasledovanjem visokih donosov. Pri tem se ne gre zanašati zgolj na “kupi-in-drži” strategijo. Pripravljeni morate biti vlagati oportunistično, in sicer z uporabo nekonvecionalnih naložbenih strategij, ob katerih večini vlagateljev gredo ‘lasje pokonci’. Najbolj nespametno in nevarno v teh časih je poslušati nasvete in mnenja zgolj tistih, ki te krize niso pravočasno videli. Kritičnega pomena je, da najdete vsaj en vir pametnih informacij s strani vlagateljev, svetovalcev ali strokovnjakov, ki so to krizo pravočasno napovedali.

Smo na točki brez vrnitve (in rešitve)? Svetovna ekonomija je trenutno v zelo negotovem stanju. V osrčju svetovnih strahov so ekonomski problemi ZDA, epicenter le-teh pa predstavlja vedno šibkejši dolar. Ker gospodarstvo ZDA ne okreva po načrtih, se zdaj navija za izvozno naravnano rast z upanjem na podvojitev izvoza v naslednjih petih letih. Za dosego tega cilja mora biti dolar šibak. Na kratek rok je to sicer lahko pozitivna stvar za ekonomijo ZDA, toda na dolgi rok je šibak dolar slaba stvar in veliko vlagateljev je zato upravičeno prestrašenih, saj to pomeni, da bodo morale tudi druge države še naprej devalvirati svoje valute, sicer ne bodo izvozno konkurenčne. FED bo poleg tega z novimi stimulativnimi-reševalnimi paketi (5.000 milijard USD za naslednji 2 leti je že pripravljenih!) še naprej uničeval kupno moč dolarja in s tem posledično tudi vseh ostalih papirnatih valut. Imetniki ameriškega javnega dolga (več kot 60 % tujci) bodo zaradi na neki točki začeli zahtevali višje obrestne mere, kar pa bi le še povečalo verjetnost delnega bankrota ZDA. Neobvladljiv javni dolg je torej največji ekonomski izziv ZDA in večine razvitega sveta. Na neki točki bodo ti dolgovi morali biti razvrednoteni z delimi bankroti ali s hiperinflacijo. Ne bo se lepo končalo. Hiperinflacija je najverjetnejši končni scenarij.

Toda kaj morate vedeti najprej? Trenutno stanje na borzah spominja na sredino leta 2007. Vlagatelji si zopet zatiskajo oči in tiščijo glave v pesek ter ignorirajo možnost “double-dip” recesije. Čeprav so vsi opozorilni znaki tukaj, večina vlagateljev noče sprejeti dejstva, da delniški trgi zgolj sledijo ekonomskim ciklom. Pričakujemo lahko, da bodo demokrati v ZDA naredili vse, da bi vsaj začasno dvignili delniške trge do novembrskih volitev. To jim navkljub slabim fundamentom in ekonomski realnosti vsekakor kratkoročno lahko uspe.

Delniški trgi so še vedno v objemu medveda. V roku nekaj mesecev lahko pričakujete novo močno korekcijo. Toda, da bi se začel novi bikovski trend, bi moral indeks Dow Jones zrasti nad 14.600 točk. Preden bo te krize konec, bomo priča nivojem izpod marca 2009. Pripravite se na to. Toda brez panike. Moj nasvet? Izogibajte se razmišljanju večine. Ne počnite tega, kar počne večina. Pričakovanja večine pri investiranju denarja se na koncu vedno izkažejo za napačna. Zdaj je čas, da se postavite na stran varnosti in previdnosti. V delniških naložbah ne imejte več kot 10–15 % portfelja, kajti ravno takšna je verjetnost, da so pred nami dobri časi. Delniški bik se je končal 9. oktobra 2007 z Dow Jones indeksom pri 14.164 točkah. Prvo dno je bilo doseženo 2. marca 2009 z Dow indeksom pri 6.627 točkah. Nato smo bili priča mini bikovskemu vzponu, ki se je končal 26. aprila letos pri 11.008 točkah. V roku nekaj mesecev (najbrž po ameriških novembrskih volitvah) lahko upravičeno pričakujemo še eno hudo korekcijo na delniških trgih. Zakaj? Zato, ker se ameriška ekonomija kljub vsem reševalnim paketom v zadnjih treh letih še naprej vztrajno krči in ne kaže znakov okrevanja, varčevalni ukrepi v EU in VB pa tudi ne vodijo v gospodarsko rast. Če ni potrošnje, ne more biti gospodarske rasti, zato bodo šli delniški trgi spet navzdol. To bo boleča izkušnja za vse, ki ne bodo pravočasno prodali svojih delniških naložb. Šele, ko bo bolečina in prodajna panika dovolj velika, bo FED reagiral z novim ‘reševalnim’ paketom v obliki novih 5.000 milijard USD v 2 letih. Takrat bo doseženo novo začasno dno. Del svežega denarja bo zagotovo prišel tudi nazaj na borze ter kratkoročno dvignil tečaje, toda ob odsotnosti cikličnega ekonomskega okrevanja bodo cene delnic še naprej drsele navzdol. Na koncu delniškega medvedjega trenda bo večina ljudi tako sovražila delnice, da ne bo hoteli več slišati zanje. Šele takrat bo spet optimalen čas za nove dolgoročne delniške nakupe, vmes pa lahko dobre rezultate pričakujejo le najboljši traderji. Če niste eden izmed njih, se raje osredotočite na prvo pravilo vlaganja v medvedjem trendu, ki se glasi: ne izgubljajte denarja. In na drugo pravilo, ki pravi: glejte prvo pravilo. Bikovska stran medvedjega trenda je namreč preveč tvegana za povprečnega vlagatelja, ki vlaga dolgoročno po strategiji kupi in drži.

Medved na borzah lahko lomasti še nekaj let. Zgodovinsko gledano so medvedji trendi na borzah trajali vsaj tretjine do polovice časovnega obdobja preteklih bikov. Glede na to, da je zadnji delniški bik trajal celih 27 let (1980–2007), lahko pričakujemo stagnacijo delnic in drsenje navzdol vsaj še do leta 2016, lahko pa tudi še nadaljnjih 10 let.

Nasvet: Čim prej (še preden pride do korekcije) se umaknite iz vseh delniških naložb, in sicer v gotovino, bančne depozite in plemenite kovine (zlato in srebro), ki so še vedno v velikem bikovskem trendu. V delnice se boste lahko kratkoročno vrnili par mesecev kasneje pri bistveno nižjih nivojih, še nižji pa bodo na koncu medvedjega trenda. Če želite zaslužiti na korekciji, lahko stavite nekaj denarja na padec delniških indeksov prek inverznih ETF skladov, kot so npr. ProShares Short in Ultra Short S&P500 (SH in SDS), ProShares Short in Ultra Short Dow30 (DOG in DXD). Toda ne pozabite nastaviti drsečih stop izhodov pri 15 % in prodajte polovico pozicij, ko/če naredite +20 % ali +50 % (z vzvodom 2:1).

Kaj morate vedeti srednjeročno? Obstaja 60 % verjetnost hiperinflacije v roku 2 let ali več! Epizode hiperinflacije v zgodovini niso tako redek pojav. Konec koncev so imeli eno najhujših v ZRJ v letih 1993–1994. Zavedati se morate, da je vladam po svetu bistvo lažje s tiskanjem novega denarja refinancirati oziroma napihovati obstoječe dolgove, kot pa jih odpisovati. Edina alternativa novim (inflacijskim) reševalnim paketom (za banke) bi bil kolaps obstoječega monetarnega sistema, kar pa bi bil (vsaj za banke) še slabši scenarij. Kar se trenutno dogaja po svetu, je tragedija zgodovinskih razsežnosti. Toliko napak, kot jih je bilo storjenih v preteklih nekaj generacijah, se enostavno ne da pomesti pod preprogo in pričakovati, da bodo računi tako poravnani. Izvirni greh je bil storjen leta 1971 z odmikom monetarnega-valutnega sistema (dolarja) od zlata ali česarkoli stvarne vrednosti. Zato je današnja kupna moč dolarja le še 18 centov v primerjavi z dolarjem iz leta 1971. Toda to, žal, še ni vse. Ker so tudi ostali svetovni voditelji sledili ameriškemu modelu papirnatega denarja brez kritja v zlatu, je situacija danes še bolj črna – ko enkrat sprejmete dejstvo, da so vse svetovne valute zgolj dolgovi in obljube držav, da bodo poplačale svoje obveznosti. Toda skozi desetletja so bile narejene tudi druge velike napake. Večji del razvitega sveta (in še posebej ZDA) se je predolgo časa zanašal na poceni nafto in poceni kredite. Zdaj, ko se je oboje hkrati ustavilo, smo se znašli na robu katastrofe. Obstajajo pa še druge težavev nastajanju, npr. pokojninska kriza, ki bo še večja od dolžniške krize, ki smo ji priča danes. Na kratko: v ZDA in večini zahodnih razvitih držav so ljudem obljubljali pokojnine, ne da bi bilo treba njim samim dodatno varčevati za njih. Kar pa ljudje seveda niso. Za ta problem ne obstaja nobena pametna rešitev. Moje mnenje in napoved je, da bodo centralne banke prisiljene ‘rešiti’ tudi pokojninski sistem, ki se bo sicer sesul, saj so pokojninske blagajne že danes skorajda prazne. Ampak prav ta ukrep, pa čeprav bo le začasno ‘rešil’ problem, bo upokojencem le dal denar, ki izgublja svojo vrednost in kupno moč nasproti dobrinam realne-stvarne vrednosti.

Delniški trgi so še vedno v objemu medveda. V roku nekaj mesecev lahko pričakujete novo močno korekcijo. Toda, da bi se začel novi bikovski trend, bi moral indeks Dow Jones zrasti nad 14.600 točk. Preden bo te krize konec, bomo priča nivojem izpod marca 2009. Pripravite se na to

Nasvet. Zavarujte kupno moč dela svojega premoženja z zlatom in srebrom. Zakaj? Velika slika pri plemenitih kovinah je jasna. Da bi cena zlata močno padla, bi se moral dolar močno okrepiti. Da bi prišlo do tega, bi morale iti obrestne mere gor, kar pa bi ‘ubilo’ ekonomijo ZDA. Druga možnost za padec cene zlata bi bilo odkritje ogromnih novih rudnikov zlata. Kadar kupujete zlato iz pravih razlogov, ne obstaja napačna cena ali čas nakupa. Naj vas pri nakupu zlata ne vodijo novice, govorice ali čustva. Držite se spodaj opisane optimalne nakupne strategije in spremljajte fundamente. Ko boste to dojeli, in verjamem, da boste, se ne boste več upirali dejstvu, da mora zlato (pravi denar) postati jedro vašega naložbenega portfelja in da zato še vedno ni prepozno. Če nimate vsaj 10 % portfelja v fizičnem zlatu ali srebru, potem kupite takoj. Ostalo pa dokupite ob neizogibnih cenovnih korekcijah (vse, kar je -10 %, je dobra nakupna priložnost). Delež plemenitih kovin postopno povečujte na 20, 30, 40 do 50 ali 60 %. Več, kot 60 % plemenitih kovin v portfelju za ustrezno zaščito v primeru visoke inflacije, ne potrebujete. Kupujte izključno fizično naložbeno zlato in srebro čistine 999,9 v obliki manjših naložbenih palic (ali kovancev) priznanih kovnic z dubajske ali londonske good delivery liste. Kupujte manjše zlate palice do velikosti največ 1 unče ter srebrne palice do velikosti največ 250 g. Večja, kot je palica, težje jo boste prodali po polni prodajni ceni na vrhuncu zlate mrzlice. Bodite pripravljeni na to, da bodo takrat posredniki s plemenitimi kovinami močno znižali odkupne cene tudi pri večjih palicah ali pa sploh ne bodo dvigali telefonov, ker jim bo jasno, da potenciala za nadaljnjo rast cen zlata in srebra ni več. Pripravite se na to, da boste svoje zlato in srebro prodajali drugim fizičnim osebam, ker boste le na tak način iztržili bistveno višjo odkupno ceno kot pri posrednikih. Že zdaj si naredite spisek vseh ljudi, ki jih poznate, ter zbirajte njihove elektronske naslove. Ko bo pravi čas za prodajo zlata in srebra, jim boste lahko prek spletne pošte poslali svojo prodajno ponudbo. Bodite pripravljeni tudi na to, da bo srebro do konca bikovskega trenda zraslo za dvakrat več kot zlato, to pa zato, ker bo zlato nekoč postalo večini ljudi cenovno nedostopno in takrat bo razmerje med ceno zlata in srebra iz sedanjih 1:64 padlo vsaj na 1:30 ali pa celo zgodovinskih 1:16. Ne bodite naivni in ne kupujte zlata in srebra prek ETF skladov, kot so GLD ali SLV. Čeprav ti skladi dejansko sledijo ceni fizičnega zlata in srebra, je v praksi nemogoče preveriti, ali dejansko sploh kupujejo fizično kovino. Poleg tega obstaja pri njih konflikt interesov – govori se namreč, da te sklade uporabljajo večje banke pri manipulacijah cen zlata in srebra, torej dejansko delajo proti vam! Zapomnite si: kupovati zlato in srebro danes je stvar denarja. Prodajati ga na vrhuncu zlate manije, do katere bo zagotovo prišlo (najbrž istočasno z vrhuncem te krize!), pa bo stvar značaja in desetkrat težje! Takrat v igri ne bo le strah, ampak tudi pohlep.

Večji del razvitega sveta (in še posebej ZDA) se je predolgo časa zanašal na poceni nafto in poceni kredite. Zdaj, ko se je oboje hkrati ustavilo, smo se znašli na robu katastrofe

Kje se trenutno nahaja zlati bik?

Sir John Tempelton, veliki vlagatelj in upravljavec skladov, je nekoč dejal “Vsak bikovski trg se rodi na pesimizmu, raste na skepticizmu, dozori na optimizmu in umre v navdušenju!” Zlato je začelo rasti leta 2001 na vrhuncu pesimizma. Večina ljudi takrat ne bi niti pomislila na nakup zlata. Celo ljudje iz industrije zlata so bili zelo pesimistični. Kje smo zdaj? Nekje med skepticizmom in optimizmom. Večina ljudi na zlato in srebro še vedno gleda kot nekaj čudnega. Ampak ta pogled v javnosti se iz dneva v dan spreminja v začetek optimizma, ki pa še vedno ni splošno razširjen. Večina ‘finančnih strokovnjakov’, ki v medijih opozarjajo na skorajšnji pok zlatega balona, najbrž nima v lasti niti unče zlata. Zato sem prepričan, da ima zlati bik še veliko prostora za rast. Če ne verjamete, vprašajte deset najbližjih prijateljev ali kolegov. Ugotovili boste, da jih devet nima še nič fizičnega zlata, nič zlatih ETF skladov in nič delnic zlatih rudnikov – ker je preveč tvegano, bodo najbrž dodali. Ko boste na vsakem koraku slišali, kako se ljudje hvalijo glede svojih zaslužkov z zlatom, takrat bo čas za prodajo. Vprašanje je le, ali bo do tega sploh prišlo. V zadnjih dveh letih je namreč prišlo do velikih sprememb tudi na ponudbeni strani zlata:

1. Produkcija zlatih rudnikov je kljub 9-letni rasti cene zlata dosegla vrh leta 1999 (83,69 mio unč zlata, leta 2009 le 74,46 mio unč).

2. Odkup lomljenega zlata je vrh dosegel leta 2009 v višini 53,63 mio. unč. Zadnji podatki s strani World Gold Council kažejo na 43 % upad odkupa lomljenega zlata v prvem četrtletju 2010 glede na prvo četrtletje 2009.

3. Centralne banke so prvič v zgodovini postale neto kupci zlata.

Pomanjkanje ponudbe zlata v kombinaciji s povečanim investicijskim povpraševanjem bo podpiralo zlatega bika še vsaj nekaj let. Če bo večje število vlagateljev želelo imeti vsaj 5 % portfelja v zlatu, bo to pomenilo eksplozijo v povpraševanju. Če želite pri zlatu nadoknaditi zamujeno, lahko kupite ETF sklad delnic zlatih rudnikov GDX, kar je podobno, kot če bi kupovali zlato z vzvodom 3:1 ali 4:1.

Kaj pa deflacija? Čeprav verjamem, da bo prej prišlo do hiperinflacije kot deflacije, še vedno obstaja tudi ta možnost. Centralne banke sicer lahko tiskajo nov denar iz nič in z njim kupujejo vse na trgu, toda če je ljudi strah sposojati si denar in ga trošiti. Dejstvo je, da je to, kar se dogaja sedaj, videti kot deflacija. Toda po drugi strani imamo že zdaj inflacijo v trgovinah. Vse nujne življenjske potrebščine (hrana, gorivo, elektrika ...) se že zdaj dražijo za več kot 10 % letno. Življenjski standard večine ljudi zaradi tega že zdaj upada in bo tudi v prihodnje.

Kako se zaščititi pred deflacijo? Najpomembnejše je, da ne najemate novih kreditov. Vem, da so nizke obrestne mere privlačne in če verjamete, da nas v prihodnosti čaka hiperinflacija, ki bi razvrednotila vrednost vaših kreditov ... toda, če se vam vmes zgodi kaj nepredvidenega (npr. izguba prihodka), vas lahko ti krediti finančno uničijo. Poleg tega imejte nekaj denarja v bančnih depozitih, čeprav obresti le-teh ne pokrivajo realne potrošniške inflacije. Za protiutež morate imeti dovolj v zlatu in srebru, da to izgubo realne kupne moči več kot nadomestite. Pravilno sestavljen portfelj plemenitih kovin in denarja je edina dobra zaščita pred obema ekstremoma – visoko inflacijo ali deflacijo. Priporočam vam, da imate v portfelju dvakrat več zlata in srebra kot denarja, saj tehtnica trenutno kaže v smer visoke inflacije. Toda v primeru, da se motim in se stvari obrnejo v drugo smer, boste tudi lahko mirno spali. Ne predstavljam si namreč scenarija, v katerem bi istočasno izgubljal kupno moč denar ter zlato in srebro hkrati. Priporočljive sestave portfelja (plemenite kovine–denar–delnice), s katerim se lahko zavarujete pred hiperinflacijo, deflacijo in ‘dobrimi časi’ so: 60%–30%–10%, 50%–40%–10% ali 40%–40%–20%. Delnice so edina naložba, ki se je, zgodovinsko gledano, zelo slabo obnesla v vseh obdobjih ekstremno visoke inflacije ali deflacije. Visoka inflacija za podjetja namreč pomeni, da zelo težko načrtujejo za naprej, deflacija pa zbije vrednost njihovega premoženja in naložb. Zato vam priporočam, da, dokler te krize ni konec, v delniških naložbah nimate več kot 10–20 % portfelja. Za delniške trge je v tem trenutku težko biti optimist. Seveda bodo tudi pri delnicah kratkoročne nakupne priložnosti, toda če nimate dovolj časa in dobrega znanja fundamentalne in tehnične analize, boste po vsej verjetnosti zgolj izgubljali svoj denar in živce. Vaš primarni cilj v teh kriznih časih naj ne bo zasledovanje visokih dobičkov. Bolj naj vas skrbi to, da ne boste po nepotrebnem izgubljali denarja na borzi zaradi svoje nevednosti ali arogance.

Poznate pravilo10–80–10? To pravilo govori o tem, da le 10 % ljudi ostane med krizo mirnih in se ustrezno pripravi na vse možne scenarije. Ti ljudje imajo izdelano izhodno strategijo, s katero se izognejo katastrofalnim izgubam. To so ljudje, s katerimi želite biti obkroženi. Redki so namreč posamezniki, ki se znajo hitro prilagoditi preden ali ko trgi začno padati. Ostalih 80 % ljudi v krizi otrpne in ne naredi ničesar. Preprosto zamrznejo. Nočejo razmišljati. Miselne procese preprosto izklopijo. Tako je reagirala večina vlagateljev jeseni leta 2007, ko so delniški trgi potem padli za več kot 50 %. Bili so osupli in okamneli. Potem pa je tu še 10 % ljudi, ki jih v krizi nikakor ne želite poslušati ali posnemati. To so ljudje, ki bodo naredili vse narobe. Zagnali bodo paniko in izgubili nadzor nad seboj. Agresivno in na silo bodo želeli nadoknaditi izgube z vlaganjem v razne eksotične in adrenalinske naložbe na podlagi ‘vročih’ zgodb in nasvetov ‘strokovnjakov’, ki obljubljajo strategije, kako hitro pridobiti izgubljeni denar nazaj.

Kje se vidite zdaj? Čeprav nimam kristalne krogle, verjamem, da bodo prihodnja leta s finančno-ekonomskega vidika še posebej težka. Tisti z nizkim finančnim IQ-jem, ki se bodo še naprej držali starih pravil denarja in ignorirali globalne ekonomske trende, pa bodo najbolj trpeli. Zato vas spodbujam, da povečate svojo finančno pismenost in naštudirate zgodovino denarja, da boste bolje razumeli in videli, kaj prihaja. V ekonomiji, polni ‘napihovanja balonov’ vam gre lahko zelo dobro – če jih prepoznate pred množico in jih znate unovčiti. V času ekonomskih težav bo vaša finančna inteligenca vaša najbolj dragocena naložba. Finančna pismenost je pot iz krize. Upajte na najboljše, pripravite se na najslabše in ne bo vam hudega.

Vir:Revija Kapital - avtor Andrej Bohinc

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 27 September

vsebina ČLANEK IZ KB NEWS 08/2010

Zarota zlata

Ali emisijske banke skrivaj manipulirajo tečaj zlata in ali obstaja dogovor emisijskih bank, da vzdržujejo nizko ceno plemenitih kovin? Ali imajo Združene države sploh še zaloge zlata?

Mnogi lastniki zlata menijo, da je za znižanje cene zlata kriva Banka za mednarodni plačilni promet (BIZ). Knjigovodsko stanje plemenitih kovin BIZ je 346 ton. Od kod ji ta količina?

Prečudovit zlati zaklad

Banke so hranile zlato kot jamstvo za posle zamenjave (t. im. „swap posle“). To za Focus Money potrjuje tudi Ronald Stöferle, analist za zlato pri dunajski banki Erste Group Bank: „Januarja je bilo sklenjenih swap poslov v vrednosti 346 ton zlata, kar ustreza tržni vrednosti 14 milijard USD.“ To je bilo v letnem poročilu BIZ omenjeno le v opombi, kar je po mnenju Stöferleja „skrajno nenavadno“. Očitno BIZ teh zanimivih informacij ni hotela obesiti na veliki zvon. Toda od kod ji zlato? BIZ zadeve ni podrobneje komentirala, zato pa kroži toliko več govoric: Ali gre za manipulacijo cene zlata ali celo za zaroto emisijskih bank ali pa izvira zlato od skoraj bankrotiranih južnoevropskih centralnih bank, predvsem iz Grčije, Španije in Portugalske? Dejstvo je, da je BIZ kupila 346 ton zlata od centralnih ali poslovnih bank. Če gre za swap posle, bi moral biti določen dogovor o povratnem nakupu v določenem terminu in po določeni ceni. Če centralne ali poslovne banke ne bi mogle ponovno unovčiti zlata, bi ga lahko BIZ na trgu ponovno prodala. To bi najverjetneje pomenilo ponovno zbijanje cene zlata.

Manipulacije cene zlata

V preteklosti so politiki in bančniki emisijskih bank dolgo časa skrivaj zbijali ceno zlata. V 70. letih 20. stoletja so emisijske banke poskušale načrtno obvladovati ceno zlata. Ameriški dolar je bil takrat še vezan na ceno zlata. Menjalno razmerje 35 ameriških dolarjev za unčo zlata je bilo določeno že leta 1944, tako da je trden mehanizem menjalnega tečaja določal trdno ceno zlata in s tem tudi trdno ceno večine drugih valut. Ameriški dolar je bilo torej mogoče menjati za zlato. Toda pri tem sistemu kritja z zlatom se je pokazala daljnosežna težava: ker je bil ameriški dolar krit z zlatom, njegove količine ni bilo več mogoče poljubno razmnoževati. Za države pa je bilo bistvenega pomena, da so lahko razmnoževale količino denarja, da bi se lahko še bolj zadolžile. Tako je kritje z zlatom oviralo svobodo delovanja politikov, vlad in emisijskih bank. Emisijskim bankam ne bi ustrezalo, če bi se zlato vedno bolj dražilo, in tudi nobena skrivnost ni več, da se je Alan Greenspan (direktor ameriške emisijske banke Federal Reserve od leta 1987 do 2006) med svojim delovanjem upiral močnemu porastu cene zlata. Rumeno kovino je označeval celo kot „kazalnik uspešnosti finančnega sistema“. To pomeni, da je zvišanje cene zlata znak oslabitve globalnega sistema papirnatega in knjižnega denarja. To pa še ni vse. Višja cena zlata pomeni večje zmanjšanje zaupanja v vodilno svetovno valuto, namreč v ameriški dolar. Ravno to je dejal Greenspanov naslednik Ben Bernancke, ki je videl, da se zaupanje v ameriški dolar čedalje bolj zmanjšuje. Uradno legitimirano je tudi, da so pri posojilih in valutah močno prisotne manipulacije in da povečanje cene zlata označuje, da je zaupanje v sistem valut vedno manjše. Vsakomur bi moralo biti jasno, da to ne bi bilo pogodu politikom in emisijskim bankam. Analist Ronald Stöferle to potrjuje: „Do te mere so motivi za zbijanje cene jasni in sprejemljivi. Naivno bi bilo pričakovati, da se to pri zlatu ne bi zgodilo.“

Ali imajo ZDA sploh še kaj zlata?

Po uradnih podatkih naj bi imele ZDA več kot 8.000 ton zlata. To je največji zlati zaklad vseh emisijskih bank. Skeptiki dvomijo, da imajo Američani sploh še kaj zlata. Namreč v letih 1967 do 1968 je ZDA zapustilo 1.300 ton te plemenite kovine, kar pomeni letno proizvodnjo v vrednosti treh milijard dolarjev, saj so mnoge države zelence menjale v zlato. V letih 2007 in 2008 so ZDA izvozile za 5.000 ton zlata. Ali te količine izvirajo iz drugih držav, ki so svoje zlato zgolj skladiščile v Fort Knoxu, ali gre za ameriško zlato, do danes še ni jasno. Resnica pa je, da teh količin zlata že več desetletij ni nihče preverjal. Ameriška emisijska banka to utemeljuje z dejstvom, da bi bilo takšno preverjanje „predrago“. Zanimiva obrazložitev.

Ali so ZDA svoje zaloge zlata torej že zapravile, da bi povečale ponudbo in zbile ceno? Alan Greenspan je že leta 1998 napovedoval črn scenarij: „Centralne banke bi bile, če bi se cena zlata povečala, pripravljene posojati zlato v vedno večjih količinah. Toda namerna manipulacija tečaja zlata bi morala biti vedno težja, odkar tudi azijske centralne banke kupujejo vedno več plemenitih kovin. To je lahko seveda tudi dokaz za to, da te emisijske banke ne verjamejo več v ohranjanje vrednosti papirnatih valut.

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 17 September

Zlati kovanci in ploščice so dragi kot še nikoli doslej

Magična meja je presežena: Cena zlata je v petek prvič v zgodovini presegla mejo 1000 evrov za unčo čistega zlata, in sicer 1002,60 evra. Zlato je tudi v dolarjih - 1249,40 dolarja za 31,1 grama - doseglo novo najvišjo ceno v zgodovini. Predvsem mali vlagatelji se zaradi evropske krize, ki so jo povzročili dolgovi, bojijo razvrednotenja papirnatega denarja. Vrednost evra je medtem v primerjavi z dolarjem še bolj padla, razmerje je trenutno 1,2363 v prid evra, kar je najnižja vrednost od oktobra 2008 dalje (glejte menjalni tečaj evro-dolar). Tudi zadnje čase vedno pogostejša zatrjevanja Evropske centralne banke (ECB) glede stabilnosti vrednosti denarja niso spremenila ničesar. 

Naval na trgovce z zlatom

"Trenutno naše podjetje zasipajo naročila," je v intervjuju za t-online.de povedala Sonia Hellwig, direktorica britanske spletne trgovine CoinInvestDirect. Na trgu je blago le težko dobiti, pa če bi bila cena še tako visoka - težava je v razpoložljivosti kovancev in zlatih palic. "Telefoni zvonijo nepretrgoma, sprejmemo lahko le vsak deseti klic," še doda direktorica.

Panika pri malih vlagateljih

"Nastopila je popolna nakupovalna mrzlica. Zaradi velikega povpraševanja bi se moralo zapreti že mnogo spletnih trgovin z zlatom. Nekatere državne kovnice kovancev si medtem niso več upale potrditi naročil, ker pri vtiskovanju ne bi več mogle slediti proizvodnji," je nadaljevala Hellwigova.

Velika imena mislijo na prodajo

"Medtem sem z londonskega trga dobila prve nepreverjene indice, da nameravajo velike institucije prodajati zlato," je še dodala Hellwigova. Po navedbah borznega posrednika nameravajo hedge skladi prodajati zlato za dolarje. Očitno je, da želijo biti ti vlagatelji nujno likvidni, saj si zaradi napačnih špekulacij - mogoče v evrih - ne morejo več izposoditi denarja od kreditodajalcev. Vse skupaj spominja na bančno krizo. Za menjavo zlata v evre pričakuje Hellwigova še dalj časa trajajočo nakupovalno mrzlico.

Vlagatelji se zatekajo v varen pristan

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 24 Maj

Velika francoska banka Société Générale napoveduje propad evra. EU v Grčiji nevpadljivo preizkuša način, s katerim bo v prihodnosti izvajala popoln finančni nadzor nad svojimi državljani. Nemška zvezna vlada bo uvedla izkaznico, s katero bo mogoče plačevati.

Uprava banke Société Générale, ene najstarejših francoskih poslovnih bank, je svojim največjim zasebnim strankam v zaupnem dopisu sporočila, da je razpad EU-monetarne unije trenutno sicer še mogoče odložiti, vendar ga najverjetneje ne bo več mogoče preprečiti. Vsakršna finančna pomoč bankrotiranim Grkom naj bi le za nekaj dodatnih mesecev odložila razpad evroobmočja. Tudi predsednik evroobmočja Jean-Claude Juncker meni, da se valuti Skupnosti trenutno ne obeta ravno rožnata prihodnost ...

Milijardni dolgovi

Državni dolg se po vsej evropski celini zelo hitro povečuje, temu pa ni videti konca. Državni proračuni so izjemno obremenjeni. V Komisiji EU je zato vedno več politikov istega mnenja kot Juncker.  Katerih skrivnih načrtov se poslužujeta EU in zvezna vlada za rešitev tega problema? Kako bi bilo mogoče znova napolniti državne blagajne držav članic in zmanjšati državne dolgove, ne da bi bilo treba državljanom demonstrirati na ulicah?

Omejena količina gotovine v obtoku

V enem svojih prvih korakov je bruseljsko predsedstvo EU določilo, da bo Grčija od 1. januarja 2011 dalje preizkusno območje za izvajanje popolnega nadzora nad financami njenih državljanov: V Grčiji bo plačevanje z gotovino v veliki meri prepovedano. Po naročilu Bruslja je grški minister za finance George Papaconstantinou februarja 2010 objavil odločilne ukrepe, ki bodo najprej uvedeni le v Grčiji, pozneje kot drugi korak najverjetneje tudi v Španiji, na Portugalskem in na Nizozemskem, naposled pa naj bi veljali za vse državljane EU: V Grčiji bo treba od leta 2011 dalje zneske nad 1.500 EUR plačati z bančnim nakazilom ali kreditno kartico. Gotovinski plačilni promet bo v Grčiji tako močno omejen. Grčija bo na željo bruseljske Komisije EU postala preizkusno območje za prihodnje povsem elektronsko evidentiranje finančnega obnašanja vseh državljanov EU. Grki morajo vse račune svojih denarnih izdatkov od 1. januarja 2010 dalje shraniti za davčno upravo. Upoštevajo se samo računi, na katerih je navedena uradna davčna številka. Predloženi računi morajo znašati najmanj 30 odstotkov letnega prihodka, sicer bo posamezniku naložen kazenski davek v višini desetih odstotkov davčne stopnje. Vsi Grki in vsa podjetja morajo imeti poleg tega tudi bančne račune; davčni organi bodo vsa nakazila shranjevali kot dvojnike. Računi v papirnati obliki v višini več kot 3.000 EUR ne bodo priznani, če ne bodo shranjeni tudi v elektronski različici. Količina gotovine v obtoku bo na ta način močno omejena. Denar bo obstajal skoraj izključno le še virtualno. Tudi Grkom se zdi nenavadno, da morajo zbirati in hraniti tudi račune dejanskih življenjskih stroškov v svojem gospodinjstvu ter jih oddati skupaj z napovedjo za odmero dohodnine. Državo bo treba v prihodnje tudi enkrat letno obvestiti o tako rekoč vseh nakupih preteklih dvanajstih mesecev. Poleg tega bo treba pri obračunu davka za >luksuzne izdatke< (v prihodnje bodo v Grčiji sem spadali na primer stroški nakupa hiše ali stanovanja, vozila, gospodinjske pomočnice, stroški šolanja, nakit, plemenite kovine, alkohol in tobak) obračunan dodatni davek na luksuzne artikle.

Nič več davčne tajnosti

S sprejetimi ukrepi, katerih namen je le na prvi pogled boj proti korupciji, lahko država nadzoruje skoraj vsako denarno transakcijo. Vse podatke poleg Grčije zbira tudi Evropska unija v pilotnem projektu. Vzpostavljeno bo tudi novo računalniško omrežje in zbirke podatkov, kamor se bodo shranjevali in kjer bodo zbrani vsi podatki o plačah in zaslužkih Grkov, vsi stroški, subvencije, podporna plačila ter nadomestila za brezposelne iz vseh ministrstev in uradov. Vsaka finančna transakcija (sem sodijo tudi nakupi v trgovini), ki jo izvede fizična ali pravna oseba, bo evidentirana in shranjena centralno, "da bo mogoče videti celotno sliko". Poleg tega bodo vsi grški davčni svetovalci, računovodje, notarji in odvetniki "certificirani": dobili bodo digitalen podpis, da bodo lahko elektronsko komunicirali z davčnimi uradi po naročilu svojih strank. Dosedanja korespondenca v papirnati obliki ne bo več dovoljena. Davčne tajnosti in molčečnosti tako zaradi ukrepov EU ne bo več.

uredil : Milan Vengust
Datum objave : 2010 03 Maj

Za unčo zlata (31,1 grama) je treba odšteti že skoraj 863 evrov, kar je najvišji znesek do zdaj, izražen v evrih.Predvidevanja so,da bi lahko za 1000 gramsko palico še letos odšteli 30.000 eurov. Sicer pa se je cena, izražena v ameriški valuti, ki prevladuje na borznih trgih surovin, zvišala na 1156,85 dolarja, to pa je le malo manj od najvišje letošnje vrednosti, to je 1161,50 dolarja, dosežene sredi januarja.

Vzrok za dvig cen zlata analitiki pripisujejo visoki zadolženosti Grčije in prepričanju, da bodo obrestne mere še nekaj časa ostale na nizki ravni. Hkrati ne napovedujejo umiritve rasti cen zlata.

Zaskrbljenost glede finančnega položaja v Grčiji utegne skupaj z maloštevilnimi privlačnimi alternativnimi naložbenimi možnostmi zaradi nizkih obrestnih mer ohranjati veliko zanimanje za zlato, s tem pa spodbudno vplivati na ceno, ocenjujejo pri Commerzbank. Prav analitiki te banke pa še dodajajo, da ceno zlata zvišujeta pohlep in strah.
Vir: 24 ur

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 21 April

"Pričakovanja za 2010 so, da bo dolar zadela hiperinflacija," je svoj pogled na prihodnost ameriške valute razkril James Turk, znani ameriški finančni analitik, po rodu tudi Slovenec, ki je eden izmed glavnih gostov na 3. Kongresu plemenitih kovin.

Kot pravi Turk, je dolar v padajočem trendu in misli, da bo kmalu dosegel točko, ko bo zaupanje v valuto povsem izgubljeno. "Zaupanje v dolar se mednarodno zelo zmanjšuje, države sklepajo bilateralne pogodbe, ne da bi uporabljale dolar," pravi.

Hiperinflaciji se ne moremo izogniti

Turk pravi, da evrorezerve temeljijo na dolarjih, zaradi česar bo v primeru hiperinflacije v ZDA, ki je, kot pravi, na vidiku, na težki preizkušnji tudi evro. "Če propade dolar, evro ne bo preživel," je prepričan.

Po njegovem mnenju bi morale biti vrednosti valut vezane na zlato, vendar pa se v sedanji situaciji hiperinflaciji v ZDA ne moremo izogniti. "Ko valute nimajo kritja, ni nobene kontrole nad porabo denarja držav. Le porabljajo in ni konca. Tako, kot se sedaj dogaja v ZDA," je prepričan.

Šok bomo čutili vsi

"Če bo prišlo do kolapsa dolarja, bo šok zadel cel svet, ker je dolar svetovna valuta in težko je predvideti, kakšne bodo posledice, ker so v preteklosti propadale valute, ki so imele precej manjši pomen kot dolar, tako kot na primer v Argentini in Jugoslaviji," je previden Turk.

Kot pravi, je ena stvar jasna. Ko politiki preveč zapravljajo in ne dobijo dovolj denarja za pokritje tega, potem to vodi v propad valute. "Trenutno ZDA ne vodijo nobene take politike, ki bi kazala na to, da se hočejo zavarovati pred padanjem dolarja."

Kitajska se zaveda nevarnosti

Glede ogroženosti Kitajske zaradi dolarskih rezerv je prepričan, da se Kitajci zavedajo velike nevarnosti. "Govoril sem z ljudmi na Japonskem in na Kitajskem in imajo zelo različen pogled na situacijo. Japonska je vesela, ker ima dolarje, Kitajska pa je zelo agresivna pri kupovanju različnih dobrih z dolarji, ker so spoznali, da dolar izgublja vrednost."

"Kitajci kupujejo stvari povsod po svetu. V južni Afriki sem štirikrat na leto in vedno je tam polno ljudi iz Kitajske, ki iščejo investicije in kupujejo surovine in zemljo v Mozambiku, Zambiji in drugih državah in jih plačujejo z milijardami dolarjev." Prepričan je, da ima Kitajska precej agresivni program, da se znebi dolarjev, medtem ko je Japonska povsem drugačna pri tem in bodo imeli precej večje težave, če do tega pride.

Zlato bo vredno toliko kot Dow Jones

"Vrednost indeksa Dow Jones je bila v 30-ih letih pri 35 točkah, prav takšna pa je bila vrednost dolarja. V 80-ih letih se je Dow Jones dvignil na 800 točk, 800 dolarjev pa je bila vrednost tudi zlata," se na zgodovinske podatke sklicuje Turk.

"Moja napoved leta 2003 je bila, da bo Dow Jones dosegel osem tisoč točk, prav toliko dolarjev pa bo potrebno odšteti tudi za zlato. Menim, da se bo zgodovina ponovila," predvideva.

Prepričan je, da tudi sedaj delnice ne rastejo zaradi dobrega gospodarskega stanja, kajti nezaposlenost se veča višje porabe pa ni. "Rast delnic je le zgodnejše znamenje za hiperinflacijo," je prepričan.

Kupujte stvari, ki imajo neko vrednost

"Smo na začetku druge velike depresije, vendar pa je pomembno, kako se na depresijo pripravimo," svari Turk.

"Pred hiperinflacijo se lahko posamezniki zaščitijo z nakupom oprijemljivih sredstev. Torej tistih, ki prinašajo nek denarni tok, ali zemljišč, ali delnic družb, ki proizvajajo proizvode, ki jih bodo ljudje vedno kupovali. S tem poskrbimo za investicije, likvidnost pa ohranimo z zlatom," svetuje Turk.

"Težava je, da bo v času hiperinflacije tudi gospodarstvo prizadeto, čeprav bodo delnice rasle, vendar pa ne tako kot zlato. Je pa bolje imeti delnice dobre družbe, kot pa denar na računu," dodaja.

Kriza lahko vodi tudi v vojno

Po njegovem mnenju pocenitev dolarja ne bo imela večjega vpliva na mednarodno trgovino zaradi cenejših dobrin iz ZDA. "ZDA ne proizvajajo veliko proizvodov, zato padec dolarja ne bo imel velikega vpliva na izvoz," je prepričan. Kot pravi pa je velika nevarnost, kako bodo države reagirale na hiperinflacijo v ZDA.

"To lahko vodi tudi v vojno. Ne pravim, da se bo to zgodilo, vendar ko bo valuta propadla, Kitajska ne bo zadovoljna, niti ostali lastniki dolarja ne, zato menim, da prihajajo težki časi, na katere moramo biti pripravljeni," opozarja Turk, ki je tudi soavtor knjige Prihajajoči padec dolarja (The Coming Collapse of the Dollar), ki je izšla leta 2004.

ZDA čaka nova valuta

"Večina politikov se ne zaveda težav, ki jih prinaša sedanja politika, vendar pa se tega vse bolj zavedajo ostali državljani."

"Američani bi morali začeti varčevati, tisti, ki so zadolženi, pa bi morali začeti vračati dolgove. Bernake misli, da lahko reši gospodarstvo s črpanjem dolarjev v gospodarstvo, vendar pa se ne zaveda, da se igra zelo nevarno igro, ki vodi v propad dolarja in če bo uničil dolar, lahko uniči tudi gospodarstvo."

"Bernanke bi moral zvišati obrestno mero," je prepričan Turk. "Ko je na čelo FED-a v 80-ih letih prišel Paul Volcker, je prepričal trg, da bo rešil dolar, ne glede na to, kaj se bo zgodilo z gospodarstvom. Obrestne mere je zviševal do te mere, da se je obrestna mera popravljena za inflacijo dvignila na šest do sedem odstotkov, kar je 2-3 krat več kot normalno. Gospodarstvo je sicer poslal v resno recesijo po tem, vendar trg je to razumel in pod Reaganom se je začelo obdobje nove rasti," razlaga primer dobrega ravnanja iz preteklosti.

"Potrebno je očistiti slabe zadeve, ki so pripeljale do krize," poudarja Turk.

Propad dolarja bo po mnenju Turka pripeljal do zamenjave dolarja. "Verjetno bodo naredili novo valuto in dali novo ime. Tudi v preteklosti je bilo tako v Argentini, v Jugoslaviji pa malo drugače zaradi razpada države. Lahko se zgodi, da bodo Američani imeli skupno valuto z Mehičani in Kanado."

Ameriške banke imajo veliko moč

"80 odstotkov Američanov ni hotelo, da bi država pomagala s pomočjo, vendar pa so banke kljub temu dobile denar. Veliko tega denarja je še vedno v bančnem sistemu. To kaže na to, kako močne so ameriške banke," opozarja.

Prepričan je, da se večina Američanov zaveda, da morajo začeti varčevati, vendar tega se ne zavedajo politiki. "Mislim, da bodo Američani začeli razumevati, da bo potrebno varčevati, vendar bo potrebno varčevati zlato in ne dolarja."

Vrniti se bo potrebno k temeljnim vrednotam

"Veliko sem se o ravnanju z denarjem naučil od staršev. Moj oče je bil Slovenec. Naučili so me tradicionalnih slovenskih vrednot, kot so trdo delo, iskrenost in varčevanje, vendar veliko tega se je v svetu do danes izgubilo," Turk ponosno razlaga o slovenskih koreninah.

"Morali se bomo vrniti k temeljnim vrednotam, zato je tudi nastala kriza. Napredek pride le s trdim delom in prihranki, ne pa z zapravljanjem in dolgovi," zaključuje.

 Vir: Finance

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 28 Marec

Na sejmu COLLECTA smo lahko obiskovalci dvignili zlato palico katere trenutna vrednost znaša 330.000 eur in s tem donirali Fundaciji Moro,ki podpira več kot300 študentov mednarodnega IB programa iz 40 držav sveta v Sloveniji.Palica  izvora London Good Delivery je bila prvič predstavljena v Sloveniji.Good delivery je mednarodni standard kvalitete zlatih in srebrnih naložbenih palic.Kovnicam plemenitih kovin ga ob zadostitvi visokih standardov podeli neodvisno združenje LBMA(London Bullion Market As.),ki deluje v okviru Londonske borze.Naložbene palice kovnic iz seznama LBMA imajo standard Good delivery in z njimi trgujejo na svetovni borzi.Kar je zanimivo pri tem je,da smo posredno kupci naložbenih palic standarda Good delivery vsi, neposredno pa jih kupujejo večinoma centralne banke kot del državnih rezerv in kovnice kot osnovo za izdelavo manjših palic in kovancev.

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 28 Marec

Dejanja FED-a in monetarna politika centralne banke bodo po napovedih analitikov povzročila rast cene zlata do konca leta 2010 na 1500 usd.V naslednjih nekaj letih je zlato dobra priložnost in po vsej verjetnosti pravi Jeffrey Nichols
bomo plačali za zlato 2000 ali 3000 in več dolarjev za unčo.Takšne trditve podpirajo tudi Frank Lesh iz Chicago-based brokerage in Bloomberg, to pa zato,ker se želijo vlagatelji zaradi bojazni pred devalvacijo papirnate valute zaščititi z nakupom zlata.Zato še bolj velja moja napoved da je zlato trdna mednarodna valuta... priporočilo:pokličite me(041 417 503) za termin in si kupite vsaj 20 gramov zlata,gre za Vašo varnost...

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 06 Marec

Evro še naprej izgublja proti dolarju

London/Frankfurt - Tečaj evra v primerjavi z dolarjem zaradi vztrajanja zaskrbljenosti vlagateljev glede sposobnosti Grčije, da se reši iz hudih javnofinančnih težav še naprej pada.

Skupna evropska valuta je trenutno pri vrednosti 1,4050 dolarja, kar je 0,4 odstotka manj kot ob zaključku sredinega trgovanja in nova najnižja raven v zadnjih petih mesecih.

Vlagatelje še naprej skrbi, da bi katera od javnofinančno šibkejših držav območja evra, kot so Grčija, Irska in Portugalska lahko zabredla v resne javnofinančne težave in se soočila z nesposobnostjo odplačevanja državnega dolga.

Največjo skrb tako vlagateljem kot nosilcem monetarne in ekonomske politike v območju evra predstavlja Grčija, za katero se je poleg tega, da se je zaradi izjemno neučinkovitega upravljanja z javnimi financami znašla v globoki javnofinančni luknji izkazalo tudi, da je namerno prikrojevala statistične podatke in tako vrsto let evropskim partnericam lagala o stanju javnih financ.

Grška vlada je sprejela ambiciozen program stabilnosti in okrevanja, v katerem napoveduje znižanje javnofinančnega primanjkljaja v okvire pakta o stabilnosti in rasti že z letom 2013 in postopno zniževanje javnega dolga od leta 2012 naprej, a zaradi močno zamajane verodostojnosti države trgi ostajajo zelo skeptični.

To se kaže tudi v tem, da se je pribitek na grško državno obveznico z desetletno dospelostjo glede na nemške dolgoročne državne obveznice, ki veljajo za najbolj zanesljive v evrskem območju, danes zvišal na najvišjo raven od uvedbe evra v letu 1999.

V londonskem trgovanju je tako po pisanju tujih tiskovnih agencij razlika med obrestno mero nemških in grških državnih obveznic presegla tri odstotne točke, donosnost grških obveznic pa je bila s 6,25 odstotka na najvišji ravni v zadnjem letu.

Grški finančni minister George Papakonstantinu je sicer danes zanikal pisanje časnika European Voice, da se znotraj Evropske unije pripravlja poseben paket pomoči Grčiji pri soočanju z javnofinančnimi težavami, s čimer naj bi se južnoevropska država izognila pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in potencialni škodi ugledu skupne evropske valute, ki bi jo tak razvoj dogodkov prinesel.

"Ne pričakujemo, da nam bo kdorkoli pomagal. Grčija ni niti prosila niti ne pričakuje česa takega," je povedal in dodal, da Grčija po njegovem prepričanju počasi znova pridobiva zaupanje na mednarodnih trgih ter bo lahko v naslednjih tednih in mesecih uspešno zadostila svoje potrebe po zadolževanju.

Vir:STA

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 23 Februar

Finančne institucije napovedujejo rast cene zlata v letu 2010.Rast od 1100-1700 dolarjev za unčo napovedujejo Morgan Stanley,Goldman Sachs,Credit Suisse...
Ceno do 2000 dolarjev za unčo pa napoveduje U.S.Gold Corp.Kaj se bo dejansko zgodilo lahko samo predvidevamo,dejstvo pa je,da je povpraševanje po zlatu veliko...

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2010 16 Februar

Diamanti so po zlatu postali nova ljubezen za bogate Kitajce. Zlato je namreč v tej državi tradicionalni simbol ljubezni. Uvoz diamantov se je v letu 2009 povečal za 12,7 % na rekordnih 300 milijonov dolarjev (tiskovna agencija Xinhua ). V letu 2009 je Kitajska prehitela Japonsko, kot drugi največji porabnik dragocenih kamnov. V Antwerpnu, ki je največji svetovni center za brušene diamante so fascinirani, zaradi povpraševanja srednjega razreda in bogatih ljudi, ki si lahko privoščijo diamante in druge luksuzne predmete. Kitajska in Japonska trenutno predstavljajo približno 13 odstotkov vseh diamantov na svetovnem trgu. Na prvem mestu je še vedno ZDA, kjer se proda polovica vseh brušenih diamantov. V letu 2009 pa je v ZDA prodaja brušenih diamantov padla za 45% na na 2.5 milijard $.

uredil : Milan Vengust
Datum objave : 2010 09 Februar

V zgodovini so se ženske z diamanti dokazovale svoj status in moč. V današnjem času niso prav nič manj dragoceni.

Simbol uspeha
Danes simbolizirajo enakopravnost, uspeh v delovni karieri in čustveno zadovoljstvo. Diamanti so bili vedno redki in dragoceni; v vsakem obdobju in v vsaki civilizaciji. Njihova neuničljivost in dejstvo, da jih ni težko skriti, sta pripomogla k uveljavitvi diamantov kot ene najbolj varnih in večnih oblik investiranja. Nekateri so za drage kamne pripravljeni plačati veliko. Čim večji, natančneje zbrušen in čistejši je kamen, višjo ceno ima.
Romantična ženska
V modi nakita na splošno prevladujejo belo zlato in diamanti. Zadnji modni trend ponuja tudi kombinacijo treh barv zlata: belo, rumeno in rosé, vedno z diamanti. Dizajn in oblika poosebljata novo dimenzijo ženskosti v preprosti viziji stvarnega vsakdanjika. Modne so ogrlice in tudi zapestnice, na katerih visi več različnih obeskov raznih motivov z vdelanimi diamanti. Med motivi obeskov prevladujejo predvsem srca in križi različnih velikosti in mehkih oblik, ki močno poudarjajo nežnost in romantičnost. Enako velja za uhane in prstane.  Diamanti so najbolj priljubljeni kamni tudi med mladoporočenci.

Vir:Žurnal 24 ur.si

uredil : Milan Vengust
Datum objave : 2010 14 Januar

Na vprašanje ali je konec krize v Sloveniji, vam lahko odgovorim: DA seveda , če verjamete v Božička ali Dedka Mraza…

Ne verjemite politikom in medijem, finančnim strokovnjakom, ki govorijo, da je krize konec… Moje mnenje je, da najhujšega še nismo doživeli…? Zakaj? Poglejmo dejstva :

Amerika ima več kot 12 trilijonov dolga – več kot 100% BDP!!! Nemčija je presegla 1 triljon evrov dolga , Japonska skupaj z letošnjo zadolžitvijo 1,1 triljona evrov…!!!! nezaposlenost neuradno veliko nad 20% v Ameriki ( največja izguba delovnih mest v zadnjih 35 letih ), 20% brezposelnost v Španiji ( samo v letu 2009 več kot 800.000 izgubljenih delovnih mest)…. Tedensko 20.000 ljudi izgubi delo v Angliji… V Švici 4% brezposelnost-med tujci in mladimi kar 10% ... Dubaj ne more več poravnavati obveznosti…. Grčija takorekoč pred bankrotom… Katera država v EU bo naslednja?

uredil : Milan Vengust
Datum objave : 2010 04 Januar

Bo ameriški dolar propadel?

Težko si je predstavljati, da bi propadla tako močna svetovna valuta, kot je ameriški dolar. Zaradi gospodarske in finančne nestabilnosti, padanja cen nafte, velikega ameriškega zunanjega dolga pa se lahko zgodi tudi to. Tako se že pojavljajo različni namigi o uvedbi valute, ki bi lahko zamenjala dolar. Nova valuta bi se imenovala Amero, poleg ZDA pa bi jo uvedli še Kanada in Mehika. Idejo o Ameru je sicer že leta 1999 predstavil kanadski ekonomist Herbert G. Grubel v knjigi The Case for the Amero.
Vir:Poslovni utrip

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2009 16 December

uredil : Boris Kuret
Datum objave : 2009 13 December